Spoznajte mikrofone

Frekvenčni odziv: Frekvenčni razpon, ki ga mikrofon lahko natančno zajame. Človeški sluh: 20 Hz - 20 kHz. Večina mikrofonov: 50 Hz - 15 kHz zadostuje za glas. Razmerje signal-šum (SNR): Razlika med želenim zvokom (signalom) in šumom v ozadju. Višje je boljše. 70 dB je dobro, 80 dB odlično. Občutljivost: Koliko izhodnega signala mikrofon proizvede pri danem zvočnem tlaku. Visoka občutljivost = glasnejši izhod, zajame tihe zvoke in hrup v prostoru. Nizka občutljivost = potrebuje več ojačanja, vendar je manj občutljiv na šum. Najvišji SPL (raven zvočnega tlaka): Najglasnejši zvok, ki ga mikrofon lahko zajame, preden pride do popačenja. 120 dB SPL za normalen govor/petje. 130 dB je potrebnih za glasne instrumente ali kričanje. Impedanca: Električna upornost mikrofona. Nizka impedanca (150–600 ohmov) je profesionalni standard, ki omogoča dolge kable. Visoka impedanca (10 kOhmov) je samo za kratke kable. Učinek bližine: Ojačanje nizkih tonov, ko ste bližje kardioidnim/usmerjenim mikrofonom. Uporabite za učinek "radijske glasbe" ali se mu izognite z ohranjanjem razdalje. Lastni šum: Prag električnega šuma, ki ga ustvarja sam mikrofon. Nižje je bolje. Pod 15 dBA je zelo tiho.

Polarni vzorec prikazuje, iz katerih smeri mikrofon zajame zvok. Kardioidni (v obliki srca): Zajame zvok spredaj, zavrne od zadaj. Najpogostejši vzorec. Odličen za izolacijo enega vira in zmanjšanje hrupa v prostoru. Idealen za vokale, podcaste, pretakanje. Vsesmerni (vse smeri): Zajame zvok enakomerno iz vseh smeri. Naraven zvok, zajame vzdušje v prostoru. Dobro za snemanje skupin, tona prostora ali naravnih akustičnih prostorov. Dvosmerni/osmica: Zajame spredaj in zadaj, zavrne zvok s strani. Idealen za intervjuje z dvema osebama, snemanje zvoka in njegovega odboja v prostoru ali stereo snemanje na srednji strani. Superkardioidni/hiperkardioidni: Ožji zajem kot kardioidni z majhnim zadnjim režnjem. Boljše zavračanje hrupa v prostoru in stranskih zvokov. Pogost pri oddajanju in zvoku v živo. Izbira pravega vzorca zmanjša neželen šum in izboljša kakovost snemanja.

Mikrofon je pretvornik, ki pretvarja zvočne valove (akustično energijo) v električne signale. Ko govorite ali ustvarjate zvok, molekule zraka vibrirajo in ustvarjajo tlačne valove. Membrana mikrofona se premika kot odziv na te spremembe tlaka in to gibanje se pretvori v električni signal, ki ga je mogoče posneti, ojačati ali prenesti. Osnovno načelo velja za vse mikrofone, čeprav se način pretvorbe razlikuje glede na vrsto. Razumevanje delovanja mikrofona vam pomaga doseči boljšo kakovost zvoka.

Mikrofon je naprava, ki pretvarja zvočne valove v električne signale. Deluje z uporabo membrane, ki vibrira, ko jo zadenejo zvočni valovi, te vibracije pa se pretvorijo v električni signal, ki ga je mogoče ojačati, posneti ali prenesti.

Frekvenca vzorčenja pomeni, kolikokrat na sekundo se izmeri zvok. Običajne frekvence vzorčenja so 44,1 kHz (kakovost CD-ja), 48 kHz (video standard) in 96 kHz (visoka ločljivost). Višje frekvence vzorčenja zajamejo več podrobnosti, vendar ustvarijo večje datoteke. Za večino uporab je 48 kHz odlična.

Dinamični mikrofoni uporabljajo membrano, pritrjeno na tuljavo žice, ki visi v magnetnem polju. Zvočni valovi premikajo membrano in tuljavo, kar ustvarja električni tok. So robustni, ne potrebujejo napajanja in dobro prenašajo glasne zvoke. Odlični so za nastope v živo, podcaste in bobne. Kondenzatorski mikrofoni uporabljajo tanko prevodno membrano, nameščeno blizu kovinske zadnje plošče, ki tvori kondenzator. Zvočni valovi spreminjajo razdaljo med ploščama, s čimer spreminjajo kapacitivnost in ustvarjajo električni signal. Potrebujejo fantomsko napajanje (48 V), so občutljivejši, zajamejo več podrobnosti in so idealni za studijske vokale, akustične instrumente in visokokakovostne posnetke. Izberite dinamične mikrofone za vzdržljivost in glasne vire, kondenzatorske pa za podrobnosti in tihe vire.

USB mikrofoni imajo vgrajen analogno-digitalni pretvornik in predojačevalnik. Priključijo se neposredno v USB vrata računalnika in so takoj prepoznani. Odlični so za podcaste, pretakanje, video klice in domače snemanje. So preprosti, cenovno dostopni in prenosni. Vendar so omejeni na en mikrofon na USB vrata in imajo manj možnosti nadgradnje. XLR mikrofoni so profesionalni analogni mikrofoni, ki zahtevajo zvočni vmesnik ali mešalnik. XLR priključek je uravnotežen (zmanjšuje motnje) in zagotavlja boljšo kakovost zvoka, večjo prilagodljivost in profesionalne funkcije. Hkrati lahko uporabljate več mikrofonov, ločeno nadgrajujete predojačevalnike in imate večji nadzor nad zvočno verigo. Standardni so v profesionalnih studiih, pri ozvočenju v živo in oddajanju. Začetniki: Začnite z USB-jem. Profesionalci ali resni hobisti: Investirajte v XLR.

Dinamični mikrofoni uporabljajo elektromagnetno indukcijo za pretvorbo zvoka v električne signale. So trpežni, dobro prenašajo visoke ravni zvočnega tlaka in ne potrebujejo zunanjega napajanja. Pogosto se uporabljajo za nastope v živo in snemanje glasnih instrumentov.

Kondenzatorski mikrofoni uporabljajo kondenzator za pretvorbo akustične energije v električno energijo. Potrebujejo fantomsko napajanje (običajno 48 V) in so občutljivejši od dinamičnih mikrofonov, zaradi česar so idealni za studijsko snemanje vokalov in akustičnih instrumentov.

Pravilna postavitev mikrofona dramatično izboljša kakovost zvoka: Razdalja: 15–30 cm za govor, 30–60 cm za petje. Bližje = več nizkih tonov (učinek bližine), več zvokov ust. Dlje = bolj naraven, vendar zajame hrup v prostoru. Kot: Rahlo izven osi (usmerjen proti ustom, vendar ne neposredno) zmanjša eksplozivne zvoke (zvoka P in B) in sibilanco (zvoka S). Višina: Položaj v višini ust/nosu. Zgoraj ali spodaj spremeni ton. Obdelava prostora: Snemajte stran od sten (90 cm), da zmanjšate odboje. Postavitev v kotu poveča nizke tone. Za dušenje odbojev uporabite zavese, odeje ali peno. Pop filter: 5–7,5 cm od mikrofona, da zmanjšate eksplozivne zvoke, ne da bi to vplivalo na ton. Udarni nosilec: Zmanjša vibracije mize, tipkovnice ali tal. Med spremljanjem preizkusite različne položaje in poiščite, kaj se sliši najbolje za vaš glas in okolje.

Vaše snemalno okolje je prav tako pomembno kot vaš mikrofon. Akustika prostora: - Trde površine (stene, tla, okna) odbijajo zvok, kar povzroča odmev in reverb - Mehke površine (zavese, preproge, pohištvo, odeje) absorbirajo zvok - Idealno: Mešanica absorpcije in difuzije za naravni zvok - Težava: Vzporedne stene ustvarjajo stoječe valove in odmev Hitre izboljšave: 1. Snemajte v najmanjšem možnem prostoru (manj odmeva) 2. Dodajte mehko pohištvo: kavče, zavese, preproge, knjižne police 3. Na stene obesite premične odeje ali debele zavese 4. Snemajte v omari, polni oblačil (kabina z naravnim zvokom!) 5. Za mikrofonom ustvarite odbojni filter s peno ali odejami 6. Postavite se stran od vzporednih sten (vsaj 90 cm) Viri hrupa, ki jih je treba odpraviti: - Ventilatorji računalnika: Premaknite računalnik stran, uporabite tih računalnik ali izolacijsko kabino - Klimatska naprava/ogrevanje: Med snemanjem izklopite - Brnenje hladilnika: Snemajte stran od kuhinje - Prometni hrup: Snemajte v tihih urah, zaprite okna - Odmev v prostoru: Dodajte absorpcijo (glejte zgoraj) - Električne motnje: Mikrofon naj bo stran od napajalnikov, monitorjev, LED luči Profesionalni nasvet: Posnemite nekaj sekund tišine, da ujamete svoj zvok "sobni ton" - uporaben za zmanjšanje šuma pri montaži. Proračunske rešitve prekašajo drage mikrofone v neobdelanih prostorih!

Pravilna tehnika mikrofona dramatično izboljša vaš zvok: Nadzor razdalje: - Običajen govor: 15–25 cm - Tiho petje: 20–30 cm - Glasno petje: 25–40 cm - Kričanje/vpitje: 30–60 cm Delo z učinkom bližine: - Približajte se za več nizkih tonov/topline (radijski glas) - Odmaknite se za bolj naraven, uravnotežen ton - Uporabite razdaljo za dodajanje dinamike izvedbi Nadzor eksplozivnih zvokov (zvoki P, H, T): - Uporabite pop filter 5–7,5 cm od mikrofona - Mikrofon postavite nekoliko nad ali ob stran ust - Med močnimi eksplozivnimi zvoki rahlo obrnite glavo - Razvijte tehniko za naravno mehčanje eksplozivnih zvokov Zmanjšanje sibilance (ostri zvoki S): - Mikrofon usmerite v usta, ne neposredno v sredino - Mikrofon postavite nekoliko pod usta, usmerjen navzgor - Za svetle/sibilantne glasove se nekoliko odmaknite - Po potrebi vključite vtičnik za zmanjšanje glasnosti Doslednost: - Označite razdaljo s trakom ali vizualno referenco - Ohranite enak kot in položaj - Za spremljanje sebe uporabljajte slušalke - Uporabite šok nosilec, da preprečite hrup pri rokovanju Gibanje: - Ostanite relativno mirni (uporabite šok (pritrdilni nosilec za manjše gibe) - Za glasbo: Pri tihih delih se približajte, pri glasnih delih se odmaknite - Za govorjeno besedo: Ohranite stalno razdaljo Položaj roke: - Mikrofona nikoli ne pokrijte z rokami ali s klopi (spremeni ton, povzroči povratno informacijo) - Držite ga za telo, ne blizu rešetke - Za ročno uporabo: Trdno primite, vendar ga ne stiskajte. Vaja dela mojstra - posnemite se in eksperimentirajte!

Pravilna postavitev mikrofona pomembno vpliva na kakovost zvoka. Za glas: postavite ga 15–30 cm od ust, rahlo izven osi, da zmanjšate eksplozije. Izogibajte se neposrednemu usmerjanju v usta. Hranite stran od računalniških ventilatorjev in klimatske naprave.

Sistematičen pristop k diagnosticiranju in odpravljanju težav z zvokom: Težava: Šibek ali neenakomeren zvok - Preveč daleč od mikrofona ali izven osi - Izbran napačen polarni vzorec - Odboji in odmev v prostoru - Rešitev: Premaknite se bližje, namestite na os, dodajte obdelavo prostora Težava: Moten ali bučen zvok - Preblizu mikrofona (učinek bližine) - Slaba akustika prostora (kopičenje nizkih tonov v kotih) - Rešitev: Odmaknite se za 5–10 cm, odmaknite se od vogalov Težava: Oster ali prodoren zvok - Preveč visokih frekvenc (sibilanca) - Mikrofon usmerjen neposredno v usta - Poceni mikrofon brez ustreznega frekvenčnega odziva - Rešitev: Mikrofon postavite rahlo izven osi, uporabite pop filter, izenačevalnik v postu Težava: Hrupno/sikajoče snemanje - Previsoko ojačanje, povečanje šumnega praga - Električne motnje - Kakovost predojačevalnika mikrofona - Rešitev: Zmanjšajte ojačanje in govorite glasneje, odmaknite se od električnih naprav, nadgradite vmesnik Težava: Pridušen zvok - Preveč absorpcije/dušenja - Mikrofon oviran - Mikrofon nizke kakovosti - Rešitev: Odstranite prekomerno dušenje, preverite postavitev mikrofona, nadgradite opremo Težava: Odmev ali odmev - Prostor je preveč odbojen - Snemanje preveč daleč od mikrofona - Popravek: Dodajte oblazinjeno pohištvo, snemajte bližje, uporabite odbojni filter Težava: Popačenje - Previsok ojačanje/vhodni nivo (striženje) - Preglasno/preblizu govorjenje - Popravek: Zmanjšajte ojačanje, ugasnite mikrofon, govorite tišje Sistematično testirajte: Spreminjajte eno spremenljivko naenkrat, snemajte vzorce, primerjajte rezultate.

Stopnjevanje ojačanja je postopek nastavitve prave ravni snemanja na vsaki točki v vaši zvočni verigi, da se ohrani kakovost in se prepreči popačenje. Cilj: Snemajte čim glasneje brez popačenja (striženja). Koraki za pravilno stopnjevanje ojačanja: 1. Začnite z nadzorom ojačanja/vhodne ravni na vmesniku ali mešalniku 2. Govorite ali pojte na svoji običajni najglasnejši ravni 3. Prilagodite ojačanje tako, da vrhovi dosežejo -12 do -6 dB (rumena na merilnikih) 4. Nikoli ne dovolite, da doseže 0 dB (rdeča) - to povzroči digitalno striženje (trajno popačenje) 5. Če je pretiho, povečajte ojačanje. Če je striženje, zmanjšajte ojačanje. Zakaj ne bi snemali z največjo močjo? - Ni prostora za nepričakovano glasne trenutke - Nevarnost striženja - Manjša prilagodljivost pri montaži Zakaj ne bi snemali pretiho? - Pri montaži je treba povečati glasnost, kar poveča šumno podlago - Slabo razmerje signal/šum - Izguba dinamičnih informacij Ciljne ravni: - Govor/podcast: -12 do -6 dB vrh - Vokal: -18 do -12 dB vrh - Glasba/glasni viri: -6 do -3 dB vrh Za najboljše rezultate spremljajte z merilniki vrhov in RMS. Vedno pustite prostor nad glavo!

Fantomsko napajanje je metoda zagotavljanja enosmerne napetosti (običajno 48 V) kondenzatorskim mikrofonom prek istega XLR kabla, ki prenaša zvok. Imenuje se »fantomsko«, ker je nevidno za naprave, ki ga ne potrebujejo – dinamični mikrofoni ga varno ignorirajo. Zakaj je potrebno: Kondenzatorski mikrofoni potrebujejo napajanje za: - Polnjenje kondenzatorskih plošč - Napajanje notranjega predojačevalnika - Vzdrževanje polarizacijske napetosti Kako deluje: 48 V se enakomerno pošlje po priključkih 2 in 3 XLR kabla, pri čemer je pin 1 (ozemljitev) povratni. Uravnoteženi zvočni signali ostanejo nespremenjeni, ker so diferencialni. Od kod prihaja: - Zvočni vmesniki (večina ima gumb za 48 V fantomsko napajanje) - Mešalne konzole - Namenski fantomski napajalniki Pomembne opombe: - Fantomsko napajanje vedno vklopite PRED priklopom mikrofona in ga izklopite PRED odklopom - Ne bo poškodovalo dinamičnih mikrofonov, lahko pa poškoduje tračne mikrofone - preverite pred vklopom - LED indikator prikazuje, kdaj je fantomsko napajanje aktivno - Nekateri USB mikrofoni imajo vgrajeno fantomsko napajanje in ne potrebujejo zunanjega 48 V Brez fantomskega napajanja = ni zvoka iz kondenzatorskih mikrofonov.

Frekvenca vzorčenja (merjena v Hz ali kHz) pomeni, kolikokrat na sekundo se zvok izmeri. - 44,1 kHz (kakovost CD): 44.100 vzorcev na sekundo. Zajame frekvence do 22 kHz (meja človeškega sluha). Standard za glasbo. - 48 kHz (profesionalni video): Standard za filmsko, TV in video produkcijo. - 96 kHz ali 192 kHz (visoka ločljivost): Zajame ultrazvočne frekvence, zagotavlja več prostora za urejanje. Večje datoteke, minimalna slišna razlika. Bitna globina določa dinamični razpon (razlika med najtišjimi in najglasnejšimi zvoki): - 16-bitni: dinamični razpon 96 dB. Kakovost CD, dobra za končno distribucijo. - 24-bitni: dinamični razpon 144 dB. Studijski standard, več prostora za snemanje in urejanje. Zmanjšuje kvantizacijski šum. - 32-bitni float: Praktično neomejen dinamični razpon, nemogoče ga je obrezati. Idealno za snemanje na terenu in varnost. Za večino namenov je idealna 48 kHz/24-bit. Višje nastavitve ustvarijo večje datoteke z minimalnimi koristmi za tipično uporabo.